Imperium

Imperij (2012) je njegov četrti roman in se bistveno razlikuje od prejšnjih. V romanu Kracht Imperij pripoveduje o nürnberškem lekarnarju Augustu Engelhardtu (resnični osebi, prav tako kot so resnične skoraj vse druge osebe v knjigi), ki je na začetku 20. stoletja zbežal iz viljemovske Nemčije.

Engelhardta zaradi njegovega nudizma in vegetarijanstva v konservativni družbi s strogimi pravili zasmehujejo in celo zaprejo. Ker ne more živeti tako, kot si zamišlja, se odpravi v Nemško Novo Gvinejo, da bi tam kupil plantažo za pridelovanje kokosovih orehov.

S svojo utopijo želi spremeniti svet, ga izboljšati, če ne kar rešiti. Vendar s svojim načrtom neslavno in klavrno propade – iz vegetarijanca se spremeni v ljudožerca, iz nekoga, ki bi rad izboljšal svet, v antisemita. Iz zdravega asketa se na koncu spremeni v pravo razvalino. Zato je Krachtov roman tudi prispodoba za katastrofe 20. stoletja.